Združitev družine v EU: praktični vodnik

Kaj je združitev družine?

Združitev družine je pravica državljana izven EU, ki zakonito prebiva v državi članici EU, da pripelje določene družinske člane, da živijo z njim. To ureja predvsem Direktiva EU 2003/86/ES, čeprav imajo posamezne države članice precejšnjo diskrecijsko pravico pri njenem izvajanju.

Kdo je lahko sponzor?

Sponzor (oseba, ki že prebiva v EU) mora običajno:

• Imeti veljavno dovoljenje za prebivanje, veljavno vsaj eno leto, z možnostjo pridobitve nadaljnjega dovoljenja.
• Imeti stabilne in redne finančne vire, ki zadostujejo za vzdrževanje družine.
• Imeti primerno namestitev.
• Imeti zdravstveno zavarovanje, ki krije vse družinske člane.

Nekatere države zahtevajo minimalno obdobje zakonitega prebivanja pred sponzoriranjem (npr. Nemčija zahteva 12 mesecev priznanega prebivanja).

Kdo se lahko združi?

Ožja družina (zajeta v direktivi EU in večini nacionalnih zakonov) vključuje:

• Zakonskega partnerja ali registriranega partnerja (heteroseksualnega ali istospolnega, odvisno od države)
• Ne poročene mladoletne otroke (mlajše od 18 let) sponzorja ali zakonca

Razširjena družina (se razlikuje po državah – nacionalno pravo lahko dovoljuje):

• Ne poročene polnoletne otroke, ki so finančno odvisni
• Starše, ki so finančno odvisni
• Neporočene registrirane partnerje v dolgotrajnih stabilnih razmerjih

Starostne omejitve

Več držav uporablja pogoje integracije ali čakalne dobe:

• Nemčija: Zakonci morajo izkazati vsaj A1 znanje nemščine pred izdajo vizuma (z izjemami za hude primere).
• Nizozemska: Zakonci/partnerji morajo opraviti državljanski integracijski izpit (inburgering) v 3 letih po prihodu.
• Francija: Zakonci morajo ob prihodu opraviti državljanski sprejem in podpisati integracijsko pogodbo (CIR).

Postopek prijave

Korak 1: Potrditev upravičenosti

Preverite, ali sponzor izpolnjuje zahteve glede dohodka, nastanitve in trajanja v svoji državi prebivanja.

Korak 2: Zbiranje dokumentov

Pogosti dokumenti, potrebni za prosilca (družinskega člana, ki se pridruži):

1. Veljaven potni list
2. Rojstni list(i) za dokazovanje družinskega razmerja
3. Poročni list (če zaprošate kot zakonec) – mora biti uradno preveden in apostiliran
4. Dokazilo o razmerju (fotografije, korespondenca, skupni računi itd.)
5. Kopija dovoljenja za prebivanje sponzorja
6. Dokazilo o dohodku sponzorja (plačilne liste, pogodba o zaposlitvi, davčne napovedi)
7. Dokazilo o namestitvi (najemna pogodba ali potrdilo o lastništvu)
8. Dokumentacija o zdravstvenem zavarovanju
9. Potrdilo o nekaznovanosti iz države izvora

Korak 3: Vložitev na konzulatu

Vložite prošnjo za vizum na veleposlaništvu ali konzulatu ciljne države EU v vaši domovini. Časi obdelave se močno razlikujejo – od 2–3 mesecev (Nemčija, Nizozemska) do 6+ mesecev v nekaterih primerih.

Korak 4: Prihod in pridobitev dovoljenja za prebivanje

Ob prihodu registrirajte svoj naslov in zaprosite za lokalno dovoljenje za prebivanje. Ta korak se razlikuje po državah.

Čas obdelave (približno)

| Država | Tipičen čas obdelave | |---------|------------------------| | Nemčija | 3–6 mesecev | | Nizozemska | 3–6 mesecev | | Francija | 2–4 mesece | | Švedska | 6–12 mesecev | | Italija | 4–8 mesecev |

Pravice po združitvi družine

Ko vam je dovoljenje odobreno, imate na splošno:

• Pravico do dela (z ali brez omejitev, odvisno od države).
• Dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja.
• Pravico zaprositi za samostojno dovoljenje za prebivanje po določenem času (običajno 5 let v Nemčiji in Franciji).
• Možnost, da sčasoma zaprosite za stalno prebivanje.

Pogoste pasti

• Verodostojnost dokumentov: Vse tuje dokumente je treba običajno apostilirati (države Haaške konvencije) ali legalizirati (države, ki niso podpisnice konvencije). Iran ni država Haaške konvencije, zato iranski dokumenti zahtevajo legalizacijo na veleposlaništvu in nato konzularno legalizacijo na konzulatu ciljne države.
• Jezikovne zahteve: Podcenjevanje, kako dolgo trajajo tečaji A1 – vpišite se zgodaj.
• Vrzeli v dohodku: Če dohodek niha (samostojni podjetnik, samozaposlen), natančno izračunajte povprečje in ga temeljito dokumentirajte.
• Biometrični podatki: Nekatere države (Nemčija, Nizozemska) zahtevajo biometrični termin na konzulatu.